MURETINCI

Zgodovinski oris

Iz Leksikona dravske banovine, ki je izšel leta 1936, razberemo nekaj zgodovinskih podatkov o vasi Muretinci. Prvi znani lastniki vasi Muretinci so bili Sekelji. Prav ti so postavili, leta 1577 prvič omenjeno, konec vasi stoječo muretinsko graščino. Leta 1632 so jo prodali grofom Herbersteinom, ki so menda sezidali sedanji prostornejši grad. Herbersteini so, dvajset let pozneje, leta 1652 grad prepustili nemškemu viteškemu redu iz Velike Nedelje v zameno za župnijo sv. Janeza pri Herbersteinu. 

Že takrat, v času nastajanja leksikona,  so križniki uporabljali grad za hiralnico. Grad je bil leta 1660 renoviran; tedaj so sezidali tudi grajsko kapelo sv. Ane.

Gradova Muretinci in Borl. Upodobitev iz Kaiserjeve suite 1824-1833.

Vir: Kaiser, Franz Joseph: Litografirane podobe slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev. Zbrala Ivan Stopar, Primož Premzl. Maribor, 1999.

Nadalje iz Leksikona dravske banovine izvemo, da so Muretinci sodili v srez Ptuj, kjer je bil tudi sedež srezkega sodišča. Davčna uprava in finančna uprava sta imeli sedež na Ptuju, oddaljenem 10 km. Do žandarmenije se je bilo potrebno podati v 5 km oddaljeni Zavrč. Zdravstveno oskrbo, poštne storitve, poslati telegraf ali opraviti telefonski klic je bilo možno pri Sv. Marjeti (Gorišnica), kjer je bila tudi osnovna šola in sedež župnije. Železniška postaja je bila v 4 km oddaljenih Moškanjcih.  Izvemo tudi za nadmorsko višino vasi (212 m). 

Opis vasi se nadaljuje s pojasnilom, da gre za dolgo obcestno vas na obdravski terasi v bližini banovinske ceste Ptuj-Varaždin.

Prebivalstvo se je najpogosteje preživljalo s poljedelstvom. Živinoreja je bila, zaradi pomanjkanja paše, manj razvita. Proti Dravi je bil zelo rodoviten svet, kjer je dobro uspevala koruza, travniki in jelševi gozdovi. Ribolov je bil možen v Dravi.

Zbral: Ivo Zupanič

Leksikon dravske banovine, 1936, stran 514-515.